»Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji.« (Lk 24,6)

Jezusa nam ni treba iskati med mrtvimi, ampak med živimi, ki nas spremlja na naši poti. Če ga hočemo zgrabiti in posedovati, bomo vedno odkrili, da ga ni tukaj. Bog zanika vsa naša pričakovanja in fiksne ideje. Zemlja je rodila Božji dar in tako izpraznila grob. Vstalega srečamo preko oznanila vstajenja, ki nam zveni neverjetno, tako kot je prvim učencem. Vsi imamo enako izkustvo vere. Očividci so ga le telesno videli, kar ga mi nismo. Mi se srečamo z Njim tako, da ga prepoznamo po Besedi, ki nam je oznanjena. Srce oživi in dobi moč, ki ni njegova. Če ga hočem srečati, se moram spominjati njegovih besed. Spominjati tega kar je delal in učil. Luč spominjanja Božje ljubezni nam omogoča videti Vstalega. Shraniva v srcu njegovo besedo, kakor Marija. Postajava to, kar se spominjava. Živiva besedo, ki jo nosiva v srcu in nama je najbolj dragocena. On je izročen v naše grešne roke, križan in tretji dan vstane, ga Oče povabi preko smrti v svojo večno ljubezen. V njem pa tudi vsakega izmed nas. V njem smo že oživljeni in so naši grobovi že izpraznjeni.