Ko poslušam Pavlove besede, prosim Svetega Duha, naj razsvetli oči mojega srca, da bi globlje spoznal Kristusa in moč njegovega vstajenja. Ni dovolj, da o Bogu veliko vem; želim ga srečati tako, da njegova navzočnost spreminja moje odnose, moje odločitve in moj pogled na ljudi. Psalm me spomni, kako majhen sem pred veličino stvarstva, pa vendar sem Bogu dragocen. Moje dostojanstvo ne izvira iz uspeha, ugleda ali priznanja drugih, temveč iz ljubezni, s katero me Bog sprejema. Zato se lahko odpovem nenehnemu dokazovanju in se v tišini odprem njegovemu delovanju.

V evangeliju Jezus govori o priznanju pred ljudmi in o Svetem Duhu, ki bo v odločilnih trenutkih navdihnil, kaj naj povem. To me osvobaja strahu, da bi moral vedno imeti pripravljen odgovor in se pred drugimi pokazati kot močan ali nezmotljiv. Zvestoba Kristusu se rojeva v odnosu z njim, ne v mojem nastopanju. Sveti Duh me vodi v resnico, mi daje pogum, da pričujem z življenjem, in mi pomaga, da svojih besed ne uporabljam za obsojanje, ampak za graditev občestva. Ko se zaprem v ponos, strah ali zamero, me vabi nazaj v odnos, v katerem lahko priznam svojo ranljivost in sprejmem bližnjega kot brata.

Pri tem odkrivam, da Kristus ne želi ostati samo nekdo, o katerem govorim, ampak želi živeti v meni in me povezovati z drugimi. V evharistiji se mi podarja kot tisti, ki se izroča iz ljubezni. Ko prejemam njegovo telo, me Sveti Duh vključuje v Kristusovo življenje in me odpira občestvu, ki presega moje osebne interese in delitve. Ne prihajam k oltarju kot popoln človek, ampak kot nekdo, ki potrebuje odpuščanje, ozdravljenje in novo srce. Iz evharistije se vračam v vsakdanje življenje z željo, da bi tudi sam postal dar: v družini, pri delu, v Cerkvi in v slovenski družbi, kjer je toliko nezaupanja in nasprotovanja. Prosim Svetega Duha, naj mi pomaga priznati Kristusa ne le z besedami, temveč s potrpežljivostjo, resnicoljubnostjo in ljubeznijo, ki ne izključuje. Tako bo moje življenje postajalo tiho pričevanje, da je Kristus živ in da njegova ljubezen lahko znova poveže tisto, kar se je razdelilo.