Današnja Božja beseda me vodi v dve zelo boleči zgodbi. Prerok Ezekijel izgubi svojo ljubljeno ženo in svojo osebno bolečino nosi v skrivnosti pred Bogom. V evangeliju pa bogati mladenič odide žalosten, ker se ni mogel ločiti od svojega bogastva. Na prvi pogled sta si odlomka zelo različna, vendar oba razkrivata isto vprašanje: komu v resnici pripada moje srce?

Srce se hitro naveže na stvari, ljudi, uspeh, načrte in občutek varnosti. Vse to je lahko lepo in dragoceno, dokler ne postane središče mojega življenja. Ko nekaj postane moj edini temelj, se v meni naseli strah, da bom to izgubil. Prav tam se začne notranja nesvoboda.

Sveti Duh prihaja zelo nežno. Ne jemlje tega, kar je dobro, ampak vse postavlja na pravo mesto. Osvobaja srce, da lahko ljubi, ne da bi si lastilo. Daje mir, ki ni odvisen od tega, koliko imam ali kako uspešen sem. Njegova navzočnost je kakor tih dih, ki me vrača k Očetu, iz katerega prihaja vsako dobro.

Današnji svet pogosto spodbuja ravno nasprotno. Vrednost človeka se meri po njegovem premoženju, dosežkih ali vplivu. Mnoge družine živijo pod pritiskom visokih življenjskih stroškov, mladi težko pridejo do svojega doma, številni starejši pa se bojijo, ali bodo zmogli dostojno živeti. Takšne razmere zlahka prebudijo tesnobo in željo, da bi svojo varnost iskali predvsem v tem, kar lahko nadzorujem.

Evharistija mi odpira drugačen pogled. Na oltarju Kristus podari vsega sebe. Ne zadrži ničesar. Ko prejemam njegovo telo, ne prejemam predvsem odgovora na vse življenjske težave, ampak Njega samega. Cilj evharistije je, da se moje srce vedno bolj nasiti njegove navzočnosti. Tam Sveti Duh počasi preobraža moje želje, da največje bogastvo ne postane to, kar imam, ampak Tisti, ki prebiva v meni.

Bogati mladenič je odšel žalosten, ker ni zmogel narediti koraka v svobodo. Evangelij pa ne pove, da bi ga Jezus nehal ljubiti. Ta pogled ljubezni ostaja tudi nad menoj. Vsakič, ko pristopim k oltarju, me Kristus znova pogleda z istim usmiljenjem. In kadar se temu pogledu odprem, odkrijem, da resnično bogastvo ni v tem, kar lahko izgubim, ampak v življenju, ki mi ga Sveti Duh podarja in ga nobena preizkušnja ne more vzeti.