Kristjani smo si needini zaradi naše sebičnosti in nepovezanosti s Kristusom. Vsak goni svoje in hoče sebe postavljati za zadnje merilo. Ukvarjamo se s črko, cepimo dlake in tekmujemo, kdo je teoretično bolj pravoveren. Vera pa je v sprejemanju Očetove ljubezni, ki ustvarja občestvo med nami. Naše razumevanje Boga in njegove skrivnosti ljubezni do nas bo vedno omejeno in človeško, pomešano z grešnostjo in kratkovidnostjo. Sveti Duh, isti, ki je Kristusa obudil iz smrti, pa med nami ustvarja občestvo bratov in sester, ki upajo svoje življenje deliti drug z drugim.  Bog namreč kliče grešnike, kajti »pravični« se mu ne pustijo poklicati, ker  sami sebi zadoščajo.