Danes nam je dano močno sporočilo o človeški nezvestobi in Božjem neskončnem usmiljenju, ki nas kljub vsemu kliče k radikalni ljubezni: Sod 2,11-19 razkriva cikel greha in odrešitve: kjer Izraelci zapadejo malikovanju, trpijo posledice, a jih Bog znova in znova rešuje po svojih sodnikih. To je »pedagoška zgodba o Božjem potrpljenju«, ki razkriva, da nas Bog ne zapusti niti v najhujši nezvestobi; Ps 106 s pesnikovo bolečo iskrenostjo priznava, da so ljudje služili njihovim bogovom, kar jih je onesnažilo (v. 39), a kljub temu Bog »ob njihovi stiski sliši njih krik« (v. 44). Spomin na Božjo zvestobo presega našo spremenljivost; v Mt 19,16-22 pa mladenič, ki išče večno življenje, odide žalosten, ker je njegovo srce vklenjeno v posvetne gotovosti. Doživlja »tragično nesposobnost sprejeti Kristusov klic k svobodi«. Pravih bogastev ne moremo imeti, če jih ne podarimo. Bog nas ne utruja s svojim usmiljenjem, a nas kliče, da presežemo spirale greha (Sod), spoznamo svoje malike (Ps) in se odločno odzovemo na Njegov klic (Mt). Kajti samo če »prodamo«, kar nas veže, bomo našli pravo življenje. Naj nas ta spoznanje spodbudi, da vsak dan znova izbiramo Njegovo pot, ki nas kljub padcem vodi k svobodi.