Danes, ko opazujem svet okoli sebe – to nenehno brnenje informacij iz Bruslja in Washingtona, tekmovanje ideologij, ki obljubljajo odrešitev skozi nadzor ali tehnologijo, in naraščajočo tesnobo v zraku – se vedno znova zalotim ob vprašanju: kje sredi tega viharja prebivam jaz?

Berila me ustavljajo ob podobi kralja Savla. Savel je hotel ugoditi ljudem, hotel je obdržati zunanji blišč zmage in celo darovati Bogu tisto, kar mu je bilo naročeno izročiti pozabi. Njegov greh ni le neposlušnost, ampak razklanost. V svojem srcu sem mu pogosto podoben. Tudi jaz kdaj poskušam "kupiti" svoj notranji mir z nekimi zunanjimi dejanji, medtem ko v meni divja vihar neprečiščenih misli (logismoi).

V duhu Filokalije se učim, da je moje srce kot mlin za grozdje. Če vanjo stresam "novo vino" Kristusovega miru, a hkrati vztrajam pri starih miselnih vzorcih – pri strahu, ki ga sejejo mediji, pri jezi zaradi krivic v svetu ali pri potrebi, da bi imel vedno prav – tvegam, da me bo razneslo. Stari mlin so moji predsodki, moje navezanosti na to, kako bi svet "moral" izgledati, in moji poskusi, da bi z lastno voljo popravil tisto, kar lahko ozdravi le Božja milost.

Spomnim se večera pred nekaj tedni. Bil sem izčrpan od spremljanja novic o vojnah in polarizaciji v družbi. Čutil sem, kako postajam trd, ciničen in poln obsojanja do tistih, ki delajo in mislijo drugače. Moj "mlin" je pokal po šivih. Takrat sem se spomnil na nasvet puščavskih očetov o treznosti duha. Odložil sem telefon, zaprl oči in se namesto v analizo geopolitike spustil v globino svojega diha. "Gospod, usmili se mene, ki sem postal stari mlin," sem šepetal.

V tišini sem dojel, da Bog ne potrebuje mojih žrtev v obliki nenehne skrbi za usodo sveta, ampak potrebuje mojo poslušnost v sedanjem trenutku. Poslušnost bitju lastnega srca, kjer On biva.

Danes in tukaj hočem zavestno izbirati pot "novega vina". Ko čutim pritisk, da bi se moral opredeliti, sovražiti ali se bati, se raje umaknem v svojo notranjo celico. Ne iščem potrditve v tem, da sem informiran ali družbeno sprejemljiv, ampak v tem, da sem v odnosu s Tistim, ki je Jagnje.

Povabljen sem, da ne pustim vsaki novici ali ideološki paroli, da vstopi v moje srce. Preverim, ali prinaša mir ali nemir. Če prinaša nemir, ji zaprem vrata. Namesto da bi imel mnenje o vsem, kar se zgodi v EU ali ZDA, raje molčim. Moja tišina je moj novi mlin.

Psalm pravi, da tisti, ki daruje hvaležnost, časti Boga. Danes se ne ustavljam ob tistem, kar v svetu razpada, ampak hvalim Boga za tisto, kar v meni in med nami na novo nastaja in raste.

Bog ne išče mojih popolnih ritualov sredi razpadajoče civilizacije. Išče moje živo, prožno in ljubeče srce, ki si upa konkretno ljubiti in biti tiho, ko vsi ostali kričijo.