Odlomka: Sod 13,2–7.24–25; Ps 71,3–4.5–6.16–17; Lk 1,5–25)

Angel Manoahovi ženi napove: »Zanosila boš in rodila sina. Pazi se torej, da ne boš pila vina ali opojne pijače in ne boš jedla nič nečistega.« (Sod 13,4)

Luka pa pripoveduje o Zahariju: »Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je bila tvoja prošnja. Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina … in mnoge izraelove sinove bo spreobrnil h Gospodu, njih Bogu.« (Lk 1,13–16) – in Zaharija ostane nem, dokler se vse ne izpolni.

V duhu Filokalije, kjer je nepsis – budna pazljivost srca – osnova duhovnega življenja, nam berila kažejo čudež rojstva v čakanju in molku. Manoahova žena in Elizabeta učita apatheie – osvoboditve od strasti, da naredimo prostor za Božje delo. Zaharijev molk ni kazen, ampak dar: čas za diakrisis, razločevanje Božjega glasu od naših dvomov. Božična osemdnevnica nas kliče, da se v rojstvu Odrešenika rodimo tudi mi, če v molku čakamo in razločujemo, kaj je Božje in kaj naše. Kralj pride v našo nemost, da jo napolni s pesmijo.

Duhovna vaja: 5 minut, zjutraj ali zvečer, sedi v tišini brez motenj. Pomisli na eno »nemost« v svojem življenju (npr. dvom, strah, neodločnost). Ponovi trikrat: »Gospod, usliši mojo prošnjo in odpri moje srce.« Čez dan, ko pride dvom, ostani nem za 10 sekund – in razloči Božji glas. Tako boš danes že razločil Kraljev prihod – v svoji nemosti. Maranatha!