»Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« (Jn 20,13)

Angela kažeta Mariji Magdaleni, kje je bilo Jezusovo telo, da bi lahko našla ljubega svojega srca. Jezusovo telo, orodje skrajne ljubezni, postane skrinja zaveze za prijateljski pogovor z Bogom. V njem je luč, belina, zmagala nad temo in smrtjo. Jok ljubečega hrepenenja lahko ozdravi le prisotnost ljubljenega. Križani in Vstali, ki ga bo srečala, sta ista oseba. Ni sad njenih blodenj in domišljije. Ne glejmo v grob, ampak k Njemu, Gospodu življenja, ki nas prihaja iskat, da bi se obrnili od groba in obupa smrti, ki jo vsak rod, tudi naš današnji povzroča iz strahu pred grobom. On nas je že našel in nas sredi joka krvave in slepe zgodovine osvobaja za Božje delo.