»Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem« (Mt 11,25).

Nespametni in neumni smo, ko ne sprejmemo Njegove Besede. Modri in razumni smo, ko sprejmemo Njegovo Besedo in vzpostavimo z Njim oseben odnos. Tedaj postanemo udeleženi plesa večne ljubezni in večnega živega odnosa med Očetom in Sinom v Svetem Duhu. Privezani smo na večno življenje, ki ga okušamo že v krhki in minljivi sedanjosti. Veselje je naše naravno stanje. Modrost in mogočnost Boga se nam kažeta v Jezusovi nemoči in »nespameti« (dal se nam je ubiti in zaužiti). Zla se namreč ne premaga z zlom, ampak le z ljubeznijo. Ljubezen pa je podaritev D(d)rugemu, ki je v meni in jaz v njem. Za vedno naju povezuje Ljubezen, ki je Bog. Zlo naju hoče ločiti in izničiti. Tega modrost modrih tega sveta ne more ne dojeti, ne sprejeti. Sveti Duh razsvetli nas, da se odpremo tvoji modrosti in veselju.