Izraelci odhajajo iz Egipta v 2 Mz 12,37-42. "Noč budnosti" postane večni spomin, da Bog, kljub stoletjem suženjstva, osvobaja svoje ljudstvo ob pravem času. Vsako Božje delo izvira iz večne zvestobe. V Matejevem evangeliju (Mt 12,14-21) naj je predstavljena podoba nežnega Mesije, ki prinaša pravičnost brez hrupa. Kristus je kot izpolnitev in uresničitev čudežev ob izhodu iz Egipta. Kakor je Bog vodil Izraelce skozi puščavo, tudi Jezus vodi svoje učence skozi nasprotovanja in stiske. Številke "štiristo trideset let" in "šeststo tisoč mož" razkrivajo Božjo natančnost. On točno ve kdaj in kako izvesti svoje načrte odrešenja. Vsak naš korak spremlja ista ljubezen, ki je razdelila Rdeče morje. Jezusova odločitev, da se umakne, razkriva njegovo modrost. Včasih je molk močnejši od spopada, ker dopušča Bogu, da deluje na svoj način. Izgnanstvo v Egiptu se spremeni v zgodbo slave. To je podoba naših življenj, ko se navidezni porazi preoblikujejo v zmage, če zaupamo. Ista Božja roka vodi danes tudi nas. Kristusova tišina pred sovražniki izpolnjuje prerokbo. Kakor je Mojzes dvignil palico nad morjem, tudi naš mir zaupanja v Božje načrte, postane orodje zmage. Naj nas izhod iz Egipta utrdi v zaupanju v Božji pravi trenutek. Jezus kaže, da prava moč ni v hrupu, temveč v tihem zaupanju v Očeta.