V Efezu Pavel sreča učence, ki še niso prejeli Svetega Duha. Njihova vera je nepopolna, saj poznajo le Janezov krst. Ko Pavel položi roke nanje, jih Sveti Duh preplavi, in začnejo govoriti v jezikih ter prorokovati. Ta dogodek kaže, da je vera živ proces, ki se poglablja v srečanju z Gospodom. Sveti Duh nas vodi v resnico in nas opolnomoči za pričevanje. Kakor so učenci odprli srca za popolnost Božje milosti, tudi mi lahko dovolimo, da nas Bog obogati s svojo prisotnostjo. Psalm slavi Božjo zmagovalno moč in skrb za uboge in osamljene. Gospod je oče sirot in zagovornik vdov, ki osameljene sprejema v svojo družino. Njegova ljubezen je močnejša od vseh težav, in On nas nosi na svojih ramenih. Ko se zavedamo njegove zvestobe, nam srce vzklika v zahvali, ker nas nikoli ne zapusti. Učenci verjamejo, da so končno razumeli Jezusa, vendar njihova vera še ni dozorela. Jezus jih opozori: "Prišla je ura, ko se boste razkropili vsaksebi in me pustili samega." Kljub temu jih potolaži: "Pogum, jaz sem svet premagal." Kristusova zmaga v ljubezni premaga strah in razkropljenost. Tudi ko se čutimo izgubljene, nam njegov mir daje trdno oporo. Njegova prisotnost nam kljub težavam, zagotaljva mir. Prepustimo se vodstvu Svetega Duha kakor učenci v Efezu. Čeprav nas življenjske nevihte lahko plašijo, nas psalm opominja, da je Bog naš zvesti zavetnik. In kakor je Jezus učencem obljubil mir sredi preizkušenj, tudi nam daje pogum, da zremo vanj, ker je On že zmagal. Njegova ljubezen je naša moč in upanje.