V tišini notranje skrite kamrice - svetišča, kjer odmevajo Pavlove slovesne besede efeškim starešinam, odzvanja klic k budnosti nad darom, ki nam ga je Sveti Duh zaupal v varstvo. Ta Duh ni le oddaljena sila, temveč dih v mojem dihu, ki v globini srca neprestano šepeta: »Oče, posveti jih v resnici.« Jezusova velikovniška molitev me vabi v bivanje, ki ni od tega sveta, čeprav sredi njega utripa.

Poboženje je pot nenehnega očiščevanja, kjer Sveti Duh s svojo milostjo preobraža mojo naravo. Psalm vabi k opevanju kraljestev zemlje, a prava moč prihaja iz nebeškega svetišča. Ko se v molitvi srca potopim v besede Gospod Jezus Kristus, usmili se me, se v meni razpira prostor, kjer me Kristus varuje pred pogubo. Duh je tisti, ki moje človeško delovanje prepoji z božansko energijo, da vsako dejanje postane bogoslužje.

Sveti Duh deluje v konkretnih preizkušnjah, kjer se smrtni strah spreminja v vstajenjsko upanje. Ko se sredi slovenske kulture nenehnega pritoževanja in pesimizma odločim za hvaležnost, se v meni zgodi majhno vstajenje. V trenutku, ko ob težki diagnozi ali ob izgubi bližnjega ne zapadem v obup, ampak skozi solze pustim Duhu, da v meni moli z neizrekljivimi vzdihi, postaja moja bolečina kraj srečanja z Bogom. To je poboženje v praksi – ko moja krhkost ne vodi v zlom, temveč v globljo povezanost z Večnim.

Slovenski prostor zaznamujejo »grabežljivi volkovi«, o katerih piše Pavel – tisti interesi, ki pod krinko skupnega dobrega iščejo le lastno korist in poglabljajo razdore med ljudmi. Vstajenje se razodene tam, kjer običajen človek, kljub pritisku ideološke polarizacije, vztraja v resnici in poštenosti. Ko javni uslužbenec ali delavec v gospodarstvu zavrne sodelovanje pri korupciji ali laži, čeprav bi mu to prineslo korist, takrat v njem zmaguje Kristus. Poboženje družbe se uresničuje skozi tiste, ki sredi političnih neviht ohranjajo mirno kri in namesto sovražnega govora ponujajo roko sprave. To je moč Svetega Duha, ki sredi slovenskega naroda tke mrežo novega življenja, kjer resnica prevlada nad manipulacijo.

Sveti Duh me ohranja v enosti z brati in sestrami, da sredi sveta ostajam pričevalec Luči. Moje bivanje v tej deželi pod Triglavom postaja daritev, ki v moči vstajenja preobraža vsakdanji trud v predokus božjega kraljestva.