Berila nam spregovorijo o Božji previdnosti, ki ruši naše človeška merila in nas vabi k radikalnemu zaupanju: V Sod 9,6-15 (prispodoba o drevesih, ki iščejo kralja) razkriva absurdnost človeškega lova za močjo in statusom. Prava oblast ne izvira iz samopoviševanja, temveč iz služenja, kakor nam kaže Kristus; Ps 21 slavi Boga, ki »izpolni želje srca« (v. 3) tistega, ki zaupa vanj. Pristna človeškost ne išče lastne slave, temveč se popolnoma prepušča Božji volji; v Mt 20,1-16 (prispodoba o delavcih v vinogradu) Jezus podira našo logiko zaslugarstva. Bog nam namreč ne plačuje po našem delu, temveč po svoji ljubezni, kar nas vabi, da opustimo primerjave in sprejmemo Njegovo radikalno milost. Bog nas kliče, da opustimo lov za prazno slavo (Sod), zaupamo Njegovi previdnosti (Ps) in sprejmemo Njegovo neskončno velikodušnost (Mt) – kajti samo On lahko našemu življenju da pravi pomen in polnost. Naj nas ta spoznanje spodbudi, da živimo kot tisti, ki so prosti lastnih ambicij in odprti za presenečenja Božje ljubezni.