top of page

21.2.2024 - Edino pravo znamenje križa

»Ko so se zbirale množice, je začel govoriti: »Ta rod je pokvarjen rod. Išče znamenje, pa mu ne bo dano znamenje razen Jonovega znamenja.« (Lk 11,29)

Kdo vse je bil v množici? Najprej so bili tisti, ki so iskreno verjeli v Jezusa. Dvanajsteri so na primer vse pustili za seboj, da bi mu sledili. Njegova mati in različne druge svete žene so verjele vanj in mu zvesto sledile. Toda v naraščajoči množici je bilo veliko tistih, ki so Jezusa spraševali in želeli nekakšen dokaz, kdo je. Zato so želeli znamenje iz nebes.

Znamenje iz nebes bi bil nekakšen navzven viden dokaz o tem, kdo je Jezus. Seveda je Jezus storil že številne čudeže. Vendar se zdi, da to ni bilo dovolj. Želeli so jih še več - in ta želja je jasen pokazatelj trmastega srca in pomanjkanja vere. Zato jim Jezus ni mogel in ni hotel dati znamenja, ki so ga želeli.

Namesto tega Jezus jim Jezus obljubi samo Jonovo znamenje. Spomnimo se, da Jona ni bil preveč privlačen. Vrgli so ga iz čolna in pogoltnila ga je velika riba v kateri je ostal tri dni, preden ga je izpljunila na obali Niniv.

Jezusovo znamenje je podobno. Trpel bo po rokah verskih voditeljev in civilnih oblasti, ubit bo in položen v grob. Tri dni pozneje pa bo vstal. Toda njegovo vstajenje ni bilo spektakel, ki bi ga videli vsi; po vstajenju se je prikazal tistim, ki so že pokazali vero vanj in so mu verjeli.

Tudi nas Bog ne bo prepričal o veri z močnimi in hollywoodskimi javnimi manifestacijami svoje veličine. Namesto tega je "znamenje", ki nam je ponujeno, povabilo, naj umremo s Kristusom, da bomo lahko osebno začeli doživljati novo življenje vstajenja. Ta dar vere je notranji in ne zunanji. Naša smrt grehu in sebičnosti je nekaj, kar doživimo in v kar smo rojeni osebno in notranje, novo življenje, ki ga prejmemo, pa lahko drugi vidijo le po pričevanju našega spremenjenega življenja.

Premislimo o resničnem znamenju, ki nam ga je Bog že dal. Ne čakajmo posebnih znamenj. Ozrimo se na križ, glejmo Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje ter se odločimo, da mu bomo sledili v smrti vsakršnemu grehu in sebičnosti. Umrimo z Njim, vstopimo z Njim v grob in mu dovolimo, da nas v tem postnem času notranje prenovi in preobrazi edino znamenje, ki ga je Bog dal z nebes.

Naš križani Gospod, gledam na tvoj križ in v Tvoji smrti vidim največje dejanje ljubezni, kar jih poznam. Odpri moje srce, da Ti sledim do groba, da bo Tvoja smrt zmagala nad mojimi grehi. Osvobodi me, dragi Gospod, med postnim potovanjem, da bom lahko v celoti deležen Tvojega novega življenja ob vstajenju. Jezus, zaupam vate.

21.2.2024 - El único signo verdadero de la cruz - Miércoles de la primera semana de Cuaresma

"Mientras se reunían las multitudes, comenzó a decir: "Esta generación es una generación corrompida. Busca un signo, y no se le dará otro signo que el de Jonás". (Lc 11,29)

¿Quiénes estaban entre la multitud? En primer lugar, estaban los que creían sinceramente en Jesús. Los doce, por ejemplo, lo habían dejado todo para seguirle. Su madre y otras mujeres santas creían en Él y le seguían fielmente. Pero entre la creciente multitud, había muchos que cuestionaban a Jesús y querían algún tipo de prueba de quién era Él. Querían una señal del cielo.

Una señal del cielo sería una prueba visible de quién es Jesús. Por supuesto, Jesús ya había realizado muchos milagros. Pero parece que esto no era suficiente. Ellos querían más - y este deseo es una clara indicación de un corazón obstinado y una falta de fe. Por eso Jesús no pudo ni quiso darles la señal que querían.

En cambio, Jesús les promete sólo la señal de Jonás. Recordemos que Jonás no era muy atractivo. Fue arrojado de la barca y tragado por un gran pez en el que permaneció tres días antes de ser escupido en la orilla de Nínive.

La señal de Jesús es similar. Sufrirá a manos de los líderes religiosos y las autoridades civiles, será asesinado y depositado en una tumba. Tres días después, resucitará. Pero su resurrección no fue un espectáculo para que todos lo vieran; después de su resurrección se apareció a los que ya habían mostrado fe en él y habían creído en él.

Dios tampoco nos convencerá de su fe con poderosas y hollywoodienses demostraciones públicas de su grandeza. En cambio, la "señal" que se nos ofrece es una invitación a morir con Cristo para que podamos empezar a experimentar personalmente la nueva vida de la resurrección. Este don de la fe es interno y no externo. Nuestra muerte al pecado y al egoísmo es algo que experimentamos y en lo que nacemos personal e interiormente, pero la nueva vida que recibimos sólo puede ser vista por los demás a través del testimonio de nuestra vida cambiada.

Reflexionemos sobre el verdadero signo que Dios ya nos ha dado. No esperemos señales especiales. Miremos a la cruz, veamos el sufrimiento, la muerte y la resurrección de Jesús, y decidámonos a seguirle para dar muerte a todo pecado y egoísmo. Muramos con Él, entremos con Él en la tumba y dejémonos renovar y transformar interiormente por el único signo que Dios nos ha dado desde el cielo durante este tiempo de Cuaresma.

Señor mío crucificado, miro tu cruz y en tu muerte veo el mayor acto de amor que conozco. Abre mi corazón para seguirte hasta el sepulcro, para que tu muerte triunfe sobre mis pecados. Libérame, querido Señor, durante el camino cuaresmal, para que pueda participar plenamente de tu nueva vida en la resurrección. Jesús, confío en Ti.

82 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page