Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 12,1-9)

Tiste dni je Gospod rekel Abrahamu: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem! Iz tebe bom naredil velik narod in te blagoslovil; poveličal bom tvoje ime in bodi v blagoslov! Blagoslovil bom tiste, ki bodo tebe blagoslavljali, in preklel tiste, ki bodo tebe preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.« Abram je torej šel, kakor mu je ukazal Gospod…

Abraham je vzor poti vere vsakega vernika. V moči Božje obljube se je podal v neznano in sprejel izziv učenja za Božjega sogovornika in sodelavca. Nauči se umreti sebi, da bi nove generacije lahko sprejele življenje. Uči se bivati v Božji volji. Odvezati se mora od neštetih navezanosti in od sebičnega samoodrešenja. Izbrati moram: ali bom suženj egoizma in njegova žrtev ali pa bom dar in svoboden. Abraham se je (zelo počasi) naučil sebe podariti. Vera sprejema Božji dar, hodi v temi in se uči osebnega odnosa, ki temelji na vzajemni podaritvi, ki je ljubezen. Gospod, hvala ti, ker vsak dan osvobajaš mojo svobodo za sodelovanje s tvojim podarjanjem in ustvarjanjem. Osebno.