Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 23,1-12)

Takrat je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem: Mojzesovo stolico so zasedli pismouki in farizeji. Vse torej, kar vam porečejo, držite in izvršujte, po njih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. Vežejo težka in neznosna bremena ter jih nalagajo ljudem na rame, a sami jih še s prstom nočejo premakniti... Vi pa se ne dajajte klicati z imenom »učenik«, zakaj eden je vaš Učenik, vi vsi ste pa bratje. Tudi ne kličite nikogar na zemlji »oče«, zakaj eden je vaš Oče, nebeški. Tudi se ne imenujte vodniki, zakaj eden je vaš vodnik, Kristus. Kdor je največji med vami, bodi vaš strežnik. Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.

Jezus, ki je neskončno usmiljen do grešnikov, je bil strog samo do ene vrste krivde: oholosti tistega, ki sebe smatra za pravičnega in dobrega. Zakaj? Ostali grehi sami po sebi ne zaprejo srca usmiljeni Božji ljubezni, ampak so celo priložnost, da se lahko Bogu iskreno odpremo.

Grešnik ve, da si je posledice zla zaslužil in da potrebuje odpuščanje. Farizejski napuh in arogantnost pa Bogu onemogoča dostop do srca. Usmiljena Božja ljubezen je pred ošabnim srcem nemočna. Ošabnež je namreč prepričan, da ne potrebuje ne odpuščanja ne sočutja. Domišlja si, da si zasluži samo občudovanje in priznanje. Zato Jezus kritizira tiste, ki storijo vse, da bi jih ljudje občudovali, da bi imeli prve sedeže in pozdrave. Ošabnež Bogu ne dovoli dostopa. Ošabnež Božje darove ne uporabi za ljubezen, ampak za samouveljavitev in samovšečnost.

Po posledicah ga Bog vabi, da bi se od ošabnosti poslovil. Zato Jezus tako vztraja na ponižnosti: »Kdor se povišuje, bo ponižan.« Jezus je ubral pot ponižnosti, ki je pot sodelovanja z Božjo ljubeznijo do ljudi. Božjo ljubezen lahko sprejme samo ponižnost, ki se ne povzdiguje nad nikogar in se ne gre Boga. Primer ponižnosti je Rut iz prvega berila, ki sebi ne pripisuje nobenih zaslug in prav zaradi tega slavi Boga in ljubi bližnje. Njen potomec po David, njegov pa Kristus. Pot ponižnosti omogoča sprejemati vse Božje darove in s čistim srcem uživati polnost življenja.