Ko so to slišali njegovi sorodniki, so govorili: »Z uma je!« (Mr 3,21).

Njegovi smo sorodniki smo vsi, ki verujemo. Nenehno nas muči skušnjava, da bi ga posedovali in imeli zase, namesto, da bi se mu pustili pritegniti k Njemu. Polaščanje je kakor uboj. Ljubezni in daru si ne moremo prilaščati, ampak le hvaležno sprejeti. Polaščanje zanika Boga in razstvarja, kar On podarja in ustvarja. Ker ne poseduje in ne išče lastne koristi, ga imamo za norega. Vsi ga zavračamo, dokler se ne spreobrnemo. Moti nas, ker je ubog, ponižan in ponižen. Njegova norost nas trga iz bolezni smrti. Mi bi mu sledili, če bi uresničeval naše sebične načrte. Zato ga kot posamezniki in kot Cerkev izdajamo.