22.12.2020 - Zahvaljevanje


Tisti čas je Marija rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od roda do roda traja njegovo usmiljenje njim, ki mu v strahu služijo. Moč je skazal s svojo roko, razkropil je nje, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Sprejel je svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja – kakor je govoril našim očetom – do Abrahama in njegovega roda na veke.« Marija pa je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.(Lk 1,46-56)

V berilih današnjega dne nastopata dve ženi: Ana in Marija. Obe se zahvaljujeta Bogu. Ana se zahvaljuje za sina Samuela in ga podarja Bogu, ki ji ga je podaril. Za Ano je sin, ki ga je podarila Bogu, živa povezava z Bogom.

Tudi Marija se zahvaljuje Bogu s svojim hvalospevom: Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu.

Jezus se še ni rodil, Marija pa se že zahvaljuje in ga podarja Očetu, ki je že začel svoje delo odrešenja tako da je posvetil Janeza v Elizabetinem telesu.

Marija se ne zahvaljuje samo z besedami, ampak z vsem svojim življenjem. Njena notranja drža je hvaležnost.

Vsak od nas je v tem času povabljen v zahvaljevanje. Le tako se lahko v nas naseli hvaležnost, ki je najbolj globoko odrešena človeška drža in vir sodelovanja z Bogom in brati in sestrami. Zahvaljujmo se Bogu z veseljem in vzklikanjem, kajti rešil je svoje ljudstvo, rešil je današnji svet z vsemi zapletenostmi in ujetostmi, ki se jih tudi mi zavedamo in jih živimo.

Evharistija je hvala in zahvala, da nam Bog vse naše zlo obrača v dobro in celo smrt v življenje in vstajenje. Njegovo odpuščanje v Sinu nas obuja iz smrti sovraštva, napuha, nevoščljivosti, zavisti, pohlepa, zamer, pohote, požrešnosti...

Pri evharistiji prejmemo Gospoda. On živi v nas in se nenehno podarja nam in Očetu, ter se mu zahvaljuje za vsakega izmed nas. Zahvaljujmo se Jezusu, ki je spolnil Očetovo voljo in podaril svoje življenje, da bi lahko vsi zajemali iz Božje brezpogojne ljubezni.

97 views0 comments

Recent Posts

See All