23.8.2021 – Trojni odnos

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 1,1-5.8-10)

Pavel, Silvan in Timotej solunski Cerkvi v Bogu Očetu in Gospodu Jezusu Kristusu: Milost vam in mir. Vedno zahvaljujemo Boga za vas vse, ko se vas spominjamo v svojih molitvah, ker se pred Bogom in našim Očetom neprenehno spominjamo vaše dejavne vere, požrtvovalne ljubezni in stanovitnega upanja v našega Gospoda Jezusa Kristusa. Vemo namreč, od Boga ljubljeni bratje, da ste izvoljeni; zakaj naš evangelij ni prišel k vam le v besedi, ampak tudi v moči in v Svetem Duhu in popolni gotovosti. Po vseh krajih je šla vaša vera v Boga, tako da nam ni treba o tem nič govoriti. Sami namreč oznanjajo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili od malikov k Bogu, da služite živemu in pravemu Bogu in pričakujete iz nebes njegovega Sina, ki ga je obudil od mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje prihodnje jeze.


Prvo Pavlovo pismo Tesaloničanom je pismo zahvale Bogu za njegovo ljubezen. Pavel se v vsakem pismu na začetku zahvaljuje. Tukaj se zahvaljuje za vero Tesaloničanov in za njihova konkretna prizadevanja ljubezni do bratov in sester, za njihovo vztrajnost v upanju. Vse to kar živijo Tesaloničani je hkrati Božji dar. Vera, upanje in konkretna ljubezen v dejanjih niso človeški dosežki, ampak Božji darovi, ki nas postavijo v oseben in domač odnos z Njim, čeprav si samo po sebi tega niti ne zaslužimo. Pavel dojema velikodušnost kristjanov predvsem kot Božji dar, se ga veseli in se zanj Bogu zahvaljuje. Tudi sadove svojega oznanjevanja Pavel ne pripisuje sebi, ampak Božjemu Duhu. Sveti Duh ni sad Pavlovega dela, ampak obratno. Skratka vse je priložnost za zahvaljevanje. Kako so se TEsaloničani odzvali na Pavlovo zahvaljevanje? Zagotovo so se tudi oni zahvaljevali in prepoznavali Božje darove, da je Božja velikodušnost čudovita, da je krščansko življenje nenehno sprejemanje Božje ljubezni in da je sinovska drža prava, ker temelji na zahvali in hvaležni ljubezni.

Ker se je Pavel zahvaljeval zanje, so čutili tudi njegovo ljubezen, ki jih je še bolj povezala z njim, med seboj in z Bogom. Povabil jih je v trojni, ne zgolj dvojni odnos, Bog, jaz in bližnji, ne zgolj človek s človekom.

Ali mi sami molimo na podoben način kakor Pavel, ko molimo za svoje drage? Ali se najprej zahvaljujemo za vse darove, ki jim jih Bog naklanja in zanje same? Verjetno ne. Običajno Boga za druge samo prosimo stvari, ki naj bi jim jih Bog dal: zdravje, uspeh, svetost… pozabimo pa se Bogu zanje zahvaljevati. Če hočemo druge resnično ljubiti se moramo Bog najprej zahvaljevati za vse čudeže, ki jih dela v njih in zanje in za vse milosti, ki so jih deležni.

30 views0 comments

Recent Posts

See All