»Ako je hiša sama v sebi razdvojena, ta hiša ne more obstati« (Mr 3,24).

Po Adamu smo v sebi razdvojeni, zato umremo. On nas kliče po imenu, a v nas govori še drug glas. Glas »zdrave« pameti in čustev, ki išče lastno korist in hoče vsak položaj izkoristiti sebi v prid. Svoje znanje in vedenje uporabljamo, da bi se pred Njim branili. Resnično se nam zdi le tisto, kar ohranja naša lastna mnenja in oblast. Sami si hočemo dati vrednost. Vsaka generacija, tudi naša, je pri tem neuspešna. Gotovost in vrednost lahko le sprejmemo. Ne moremo si je pridobiti, ker je že dana. Hudi duh, ki nas dela gluhe in neme za Njegovo besedo, nas hoče držati v tem lažnem jazu, ki si hoče sam dati, kar mu je Bog Oče že podaril. Po Sinu nas je to samo spomnil. Le Njegovo besedo moramo poslušati in jo sprejeti.