V mojem mesu prebiva greh, priznava Pavel, in v svojih udih čutim drug zakon, ki se bori proti zakonu mojega uma. To je stanje notranjega razkola, ki ga pozna vsak, ki se resno trudí za dobro. A Pavel vzklikne: "Hvala Bogu po Jezusu Kristusu, našem Gospodu!" – v njem je osvoboditev. Jezus v evangelju ljudem, ki znajo razlagati vreme, očita, da ne znajo razločevati tega časa; vabi jih, da se pravočasno spravijo s svojim nasprotnikom dokler so še na na poti pred sodnika. Sveti Duh nam daje modrost za to razločevanje, da prepoznamo trenutke milosti. Zato lahko po letih molčečega odnosa z bratom/sestro začutimo nujo, da stopimo do njega in ga prosimo odpuščanja, preden je prepozno. "Tvoja milost naj me tolaži." Naše srce, prej ujeto v začaranem krogu krivde, najde mir v spoznanju, da je Kristusova zmagoslavna moč močnejša od vsakega notranjega spora.