Iz svetega evangelija po Luku (Lk 21,20-28)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar boste videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, védite, da je blizu njegovo razdejanje. Takrat naj bežijo v hribe, kateri so v Judeji; kateri so v mestu, naj gred ven, in kateri so na deželi, naj ne hodijo noter; to so namreč dnevi maščevanja, da se dopolni vse, kar je pisano.

Gorjé pa nosečim in doječim v tistih dneh! Velika stiska bo v deželi in srd nad tem ljudstvom; padali bodo pod mečem in v sužnost jih bodo vlačili med vse narode in Jeruzalem bodo teptali neverniki, dokler se ne dopolnijo časi poganov.

Znamenja bodo na soncu in luni in zvezdah in na zemlji bo med narodi stiska in zmeda zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet; zakaj nebeške sile se bodo majale.

Takrat bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z veliko močjo in slavo. Ko se bo pa to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignite glave: vaše odrešenje se približuje.

Med tem kar Kristus opisuje kot poslednje dogodke in njegovo končno spodbudo v tem odlomku je izredno močan kontrast. »Ko se bo pa to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignite glave: vaše odrešenje se približuje« Vašo osvoboditev je blizu. Je imanentna. Se že dogaja.

Starejši sobrat mi je pripovedoval, kako je moral med vojno delati v nemški smodnišnici. Tam blizu so tudi spali. Neke noči jih je zbudilo hrumenje letal in ogromne luči, ki so razsvetljevale področje. Hitro so zbežali stran od smodnišnice. Med tekom je slišal, kako so njegovi tovariši panično vpili, on pa je v sebi doživljal veliko veselje. Letala so napadala naše sovražnike in pripravljala se je osvoboditev. Prav na današnji evangelij je pomislil. »Ko se bo pa to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignite glave: vaše odrešenje se približuje«. Tedaj je odlomek šele prvič globlje dojel.

Vsaka preizkušnja in stiska je znanilka zmage, a le če smo sredi nje odprti za moč Svetega Duha, ki vse prenavlja in dela novo. Tako trpljenje smrti postane osvoboditev za Kristusa v večno življenje. Zato sveti Pavel vzklikne, da želi biti rešen telesa, da bi bil vedno s Kristusom. Tudi ti in jaz lahko na današnje dogajanje, nenehno izredno stanje in preganjanje, gledava v luči vere in upanja, da je Kristus že odprl pot zmage in osvoboditve. Vsi današnji dogodki so le priložnost, da sprejmemo odrešenje: zmago Božje ljubezni nad vsem terorjem smrti. Človek brez Boga vedno konča v teroriziranju s smrtjo. Terorizira sebe in druge. Navzven se nič ne spremeni, a mi smo s Kristusom v miru in lahko drugim posredujemo mir Vstalega Kristusa, ki ga podarja tudi našim strahovom in panikam za golo telesno življenje zaradi katerega pristajamo na ječo.