Povabljeni smo v premišljevanje Jezusovega govora učencem pri zadnji večerji. Danes naju vabi, da se vprašava, če sva blagoslovljenja. Odgovarja nama, da če razumeva in delava, kar je rekel svojim učencem, potem sva blagoslovljena. Jezus je namreč učencem, kot suženj, umil noge. To dejanje je glasnejše kot tisoč besed. Učenci so se počutili ponižane. Peter je to na glas izpovedal. Bili so šokirani. Očitno je, da je Jezusovo pojmovanje veličine zelo drugačno od našega. Mi se hočemo dvigniti v očeh bližnjih, da bi videli kako smo dobri in uspešni. Žene nas, kar drugi mislijo o nas. Jezus pa je kategoričen: veliki bomo le, če bomo drug drugemu služili. Jezus je ponižen – nič več ga ni strah zase. Prost je samega sebe. Če sprejmem to njegovo držo in jo razumem, sem blagoslovljen.