»Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti…« (Mt 25,35).

Jezus se je poistovetil z zadnjimi, zapostavljenimi, ubogimi, izključenimi, preganjanimi… poistovetil se je z večino človeštva. Vsak od nas si piše svojo sodbo o svojem življenju s svojim odnosom do sebe, bližnjih, še posebej šibkih in malih, in s tem do Boga. Ko imam rad sebe, kot Bogu dragocenega in tako tudi drugega, ljubim Boga. Ljubezen, ki je Bog, objema in podarja vse ljudi in vse stvari. Ko se odločim, da ga bom sprejel, sem s tem že prejel veselje ljubezni. Jaz imam lahko rad le zato, ker sem ljubljen od Njega in ustvarjen na tak način. Ko dajem ljubezen, ki jo nenehno prejemam, s tem doživljam Boga in njegovo bližino in ustvarjalnost. Napolnjuje me njegov pogum in večna moč. Povezuje me z vami in s seboj. Konkretna ljubezen v dejanjih je najbolj univerzalen in razumljiv jezik, ki nam govori o Bogu in njegovi bližini. Čaka me v lačnem in žejnem sočloveku. Ko mu odgovorim, izpolnjujem njegovo voljo in premagam strah. Sem na poti življenja in ustvarjam pravi novi svetovni red.