Božja jeza nad Izraelovo nezvestobo (2 Mz 32) razkriva globino njegove ljubezni. Kljub prelomu zaveze Mojzes posreduje in Bog ohranja obljubo, ker ve, da človeško srce potrebuje čas, da dozori v zvestobi. Psalm 106 s svojim žalostnim spominom na zlatega teleta nas vabi k prepoznavanju trenutkov, ko smo namesto Boga izbrali prazne idole, a hkrati razodeva, da njegovo usmiljenje vedno znova obnavlja našo upanje.

Jezus v prilikah o gorčičnem zrnu in kvasu (Mt 13) kaže presenetljivo dinamiko Božjega kraljestva - navidezno majhno in nepomembno seme nosi v sebi silo življenja, ki prežene vse meje, kakor tudi skriti kvas preobraža vse testo. Te podobe nas vabijo k zaupanju, da Bog dela tudi skozi naše majhne in skrite darove ljubezni.

Kot Mojzes posreduje za ljudstvo, tudi mi lahko postanemo mostovi usmiljenja za svet, ki pozablja na Boga. Prilike o gorčičnem zrnu pa nam dajejo pogum, da kljub majhnosti ostajamo odprti za delovanje Božje milosti, ki podarja obilje. Naj Njegova beseda odpira naša srca, da bomo v vsaki, tudi najmanjši, gesti ljubezni prepoznali seme večnosti.