»Kdor pravi, da prebiva v luči, a sovraži svojega brata, je do zdaj še v temi.« (1 Jn 2,9)

Današnja Božja beseda nas postavlja pred temeljno vprašanje krščanskega življenja: Ali naša vera resnično preobraža naša dejanja in odnose?

Janez jasno pove: Spoznanje Boga ni abstraktna teorija, ampak izpolnjevanje Njegovih zapovedi. Kdor trdi, da pozna Boga, a ne živi v skladu z Njegovo zapovedjo ljubezni, je lažnivec. Naša hoja v Luči se ne kaže v tem, kaj govorimo, ampak v tem, kako ljubimo svoje brate in sestre. Kjer je ljubezen, ni spotikanja in ni sovraštva; tam je Luč.

Psalm nas vabi k »novi pesmi«, polni veselja in slave, ki izhajata iz srečanja z živim Bogom. Naše življenje v luči in ljubezni je samo po sebi veselo oznanilo Njegove slave in Njegovih čudes.

Evangelij nam ponuja dva čudovita zgleza: starčka Simeona in prerokinjo Ano. Njuna življenja so bila utelešenje zvestobe in pričakovanja. Oba sta skozi celo življenje dosledno živela po »zapovedi« zvestobe, ljubezni in molitve, kar jima je na koncu omogočilo, da sta v majhnem Jezusu prepoznala Luč, ki je prišla, da bi razsvetlila pogane.

Zamislite si situacijo, ki jo vsakdo doživi: sodelavec, s katerim je težko sodelovati, sosed, ki nas moti, ali član družine, ki nas vedno znova prizadene. Naša vera je na preizkušnji ravno pri teh »bratih in sestrah«, ki so nam najbližje, a jih je najtežje ljubiti.

• Kdor pravi, da pozna Boga, a se izogiba, obsoja in v sebi goji zamerljivost do teh oseb, še hodi v temi (prim. 1 Jn 2,9).

• Kdor živi v Luči, skuša to osebo razumeti, ji odpustiti in zanjo moliti – to je konkretno izpolnjevanje zapovedi ljubezni. To je naš »Nunc dimittis« (Simeonova pesem): prepoznavanje Kristusa v tistem, ki je najmanj ljubezniv.

Ne pozabimo, da vsak dan prejmemo »novo pesem« (Ps 96), to je milost, da lahko ljubimo. Prosimo Svetega Duha za »oči vere«, s katerimi bomo v vsakdanjem življenju prepoznali Luč Odrešenika v najtežjih odnosih. Odločim se danes, da bom v težkem odnosu namesto obsojanja uporabil dejanje ljubezni: prijazen pogled, iskrena beseda, ali preprosta molitev zanj. Tako hodim v luči.