V 1 Jn 1,5-10 nas apostol Janez opominja: "Bog je luč in v njem ni nobene teme" – ključ velikonočnega življenja je hoditi v tej luči, ki razkriva naše resnično stanje, a nam obenem ponuja odpuščanje po Kristusovi krvi. Psalm 45 nas vabi k kraljevi poroki – podoba Cerkve, neveste, ki pripravljena sledi Ženinu (Ps 45,11), kar odmeva v Matejevi priliki o desetih devicah (Mt 25,1-13). Modrost teh devic je v tem, da živijo v pripravljenosti – ne kot nujen ukrep, temveč kot trajno stanje ljubezni.

Janez nas v 1 Jn 2,1-2 tolaži: "Če kdo greši, imamo zagovornika pri Očetu" – Kristusova žrtev je večja od vseh naših padcev. Psalm 45,14-17 opisuje nevestino krasoto, ki izvira iz notranje zvestobe – tako tudi modre device ohranjajo olje vere, ko se Ženin upočasni. Polnoč v priliki ni čas strahu, temveč trenutek resnice, ko se razkrije, kdo je živel v pričakovanju.

Kristus v Mt 25 opozarja: "Ne poznavam vas" – ne kot kruto zavrnitev, temveč kot žalostno dejstvo, da so nekatere duše izgubile čas za srečanje z njim. Naj nas ta berilo prebudi: velikonočna radost ni samoumevna, temveč zahteva budnost srca, ki vsak dan hrani olje upanja, molitev in konkretno usmiljenje. Kakor nas Janez uči priznati svoje grehe, da bi doživeli odpuščanje, nas tudi modre device učijo, da je vera pripravljenost na večno poroko – kjer nas Ženin čaka z odprtimi rokami.