Iz svetega evangelija po Marku (Mr 11,27-33)

Jezus s svojimi učenci spet pride v Jeruzalem. Ko hodi po templju, pridejo k njemu veliki duhovniki, pismouki in starešine in mu rečejo: »S katero oblastjo to delaš in kdo ti je dal to oblast, da to delaš?« Jezus jim pravi: »Vprašal vas bom neko stvar; odgovorite mi in povedal vam bom, s katero oblastjo to delam: Janezov krst – je bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!« In mislili so sami pri sebi: »Ako rečemo: ›Iz nebes,‹ bo dejal: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ Ali naj rečemo: ›Od ljudi?‹« Obšel jih je strah pred ljudstvom; Janeza so namreč vsi imeli za resničnega preroka. Odgovorijo torej Jezusu: »Ne vemo.« Jezus jim pa reče: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«

Kako se Jezus odziva na sovražno držo do sebe? Vplivneži mu postavljajo vprašanja, da bi ga ujeli in zaradi tega lahko tožili in preganjali v svoji slepi pravovernosti (zaverovanosti v svoj prav). Jezus jim odgovori z vprašanjem. Ker iščejo svoje koristi in ne resnice, mu na njegovo vprašanje ne morejo oziroma nočejo odgovoriti. Ostajajo nespametni in brez modrosti.

Popolnoma drugačno držo ima Marija, ki išče Božjo voljo. Angela sicer sprašuje, a ne zato, da bi ga skušala. Bog vedno sprejema takšna vprašanja in prošnje. Vedno odgovori, če ne v molitvi pa po življenju in vsem kar je. Marija me vabi, da ohranjam v srcu in iščem Božjo voljo. Bog mi jo ves čas hoče razkrivati in me vabi v sodelovanje.

Evangelij me vabi v prijateljsko in naklonjeno držo do Jezusa, kot tistega, ki me vodi in rešuje moje življenje smrti. Vsaka moja molitev izrečena v Marijini ponižni drži do Boga je uslišana. Gospod je neizmerno velikodušen, če mu pustim svobodo, da mi sam pokaže in podari tisto, kar želi in kadar želi. On najboljše ve, kdaj in kako je zame dobro, da bom rasel v Njegovi ljubezni, kot njegov sogovornik in sodelavec. Izročam mu svojo oholost, svojo držo velikih duhovnikov in pismoukov, ki je zaprta in mrtva.