In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim« (Jn 1,32).

Janez, kakor vsak izmed nas, potrebuje čas, da dojame to, kar je videl v človeku Jezusu, Besedi, solidarni z vsakim človekom. Krst je Jezusova temeljna izbira in dokončna odločitev. On se lahko razodene kot Sin le zato, ker postane naš brat in se potopi v vsem skupno človeško naravo. To je prva podoba, ki nam jo razodeva Jezus o Bogu, ki ga ni nikoli nihče videl. Kaj pomeni Bog, ki se postavi v vrsto z grešniki, zadnji v vrsti? Kaj pomeni, da je solidaren z nami tudi tam, kjer mi nismo solidarni sami s seboj in kjer se čutimo same in zapuščene? Jezus s krstom pokaže takšnega Boga Očeta, ki sprejme naravo omejenosti, greha in smrti. On postane vse tisto, kar mi smo, pa ne bi hoteli biti. Prav to nam je najbolj v spotiko in temu najbolj nasprotujemo. Vsak rod znova. Potrebovali bi idealnega in vsemogočnega Boga po vzoru supermana, ne dojemamo pa resnične moči nesebične Ljubezni Njega, ki se postavi v vrsto z umirajočimi, da bi jih osvobodil slepote in ujetosti v smrt in strah. To so globine Božične skrivnosti, ki nosi v sebi že velikonočno zarjo vstajenja iz trpljenja in smrti.