Novo leto se je komaj dobro začelo, a svetovni hrup ne pojenja. Morda se zdi, da se »norost«, o kateri sva govorila, le še stopnjuje. Toda današnja Božja beseda nas ustavlja in nam podarja sidro.

Janez nam danes pravi: »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče, da bi se imenovali Božji otroci – in to tudi smo.« V letu 2026 nas bodo prepričevali, da smo le produkti svojih genov, nevronov ali algoritmov. Božji Duh pa nas spominja na našo cerkveno hipostazo. Krst ni le obred, je sprememba tvoje biti. V sebi nosiš »seme« Večnosti.

Ko te svet poskuša zreducirati na številko, se spomni: tvoja bit ni v tem, kar počneš, ampak v tem, čigav si. Si Božji otrok. To je ontološko dejstvo, ki ga nobena ideologija ne more izbrisati.

Janez Krstnik v evangeliju ne pravi: »Glejte, tukaj je nov moralni kodeks« ali »Glejte, tukaj je politična rešitev«. Reče: »Glej, Jagnje Božje.«

V zmedi današnjega časa je naša edina naloga zreti v Kristusa. Zakaj Jagnje? Ker Jagnje ne vlada s silo, ampak s ponižnostjo in darovanjem. Kristus nas ne odrešuje s pravili, ampak s svojo navzočnostjo, ki premaga osamljenost smrti.

Sredi ideoloških bojev naš najmočnejši upor ni kričanje, ampak zrenje v Resnico. Ko gledaš Jagnje, postajaš podoben Njemu – postajaš krotak, a nepremagljiv.

Ne bodi presenečen, če te svet leta 2026 ne razume. Kristjan je vedno malce »tujec« (Dreherjev disident), ker ne živi iz tega, kar vidi zdaj, ampak iz eshatona – iz tistega, kar še pride.

Naša trdnost ne izvira iz upanja, da se bo svetovna politika popravila, ampak iz gotovosti, da bomo »Njemu podobni, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je.«

Zato si rečem: »Svet je morda zmeden, a moja identiteta je jasna. Sem Božji otrok. Danes ne bom iskal potrditve v hrupu sveta, ampak bom svojo bit utrdil v zrenju Jagnjeta. Ne živim od laži, ker poznam Njega, ki je Resnica.«

Naj ti Sveti Duh podari dar razločevanja, da boš sredi trušča slišal Božji šepet. Bodi trden kot Bazilij, jasen kot Gregor in svoboden kot Kristus.