Današnja beseda nas s preroško ostrino vabi, da prevzamemo odgovornost za svoja dejanja, namesto da krivdo za svoje težave prelagamo na druge ali na okoliščine, kajti kakor beremo v Baruhovi knjigi, "sram pripada nam." V vsakdanjem življenju se to lahko kaže takole: zakonca, ki sta v stalnem sporu, namesto da bi obtoževala drug drugega, se ustavita in priznata, da vsak prispeva svojo mero nepotrpežljivosti in egoizma k nesoglasju – to je kesanje, ki ga Jezus pričakuje. Brez tega iskrenega preobrata, ki ga opisuje psalm kot prošnjo za pomilostitev, tvegamo, da postanemo kot Korozain in Betsaida, ki so kljub očitnim znamenjem ostali zaprti. Toda upanje je v tem, da Bog nikoli ne zavrne ponižnega srca, ki prizna svoj greh; v tem spoznanju je prvi korak k resnični svobodi in miru.