Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: »Gospod, Gospod«, temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.

Vsak, kdor posluša te moje besede in jih spolnjuje, bo torej podoben pametnemu človeku, kateri si je postavil hišo na skalo. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter se zagnali v ono hišo: in ni padla, zakaj imela je temelj na skali. Vsak, kdor posluša te moje besede in jih ne spolnjuje, pa bo podoben nespametnemu možu, kateri si je postavil hišo na pesek. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter butnili v ono hišo: in padla je in njena podrtija je bila velika. (Mt 7,21.24-27)

Današnja božja beseda nas vabi v popolno zaupanje Njemu in njegovi besedi, ki nas danes in tukaj rešuje. Vsak dan znova. »Gospod nas varuje in za nas gradi mir. Zaupajmo vanj, ker je On večna skala. Bolje se je zatekati h Gospodu, kakor zaupati v človeka. Odprite mi vrata pravičnosti: hočem vstopiti in se zahvaljevati Gospodu.«

Vsi ti vzkliki zaupanja nam povrnejo zaupanje. Objamejo nas v vzdušje miru in gotovosti. Premagajo vse strahove, ki jih v tem času ni malo. Glavni virus, ki ga vsak dan vsrkavamo po medijih je strah zase. Nasprotje zaupanju.

Evangelij pa nam pove, do kam mora segati naše zaupanje.

Ni dovolj govoriti: »Gospod, Gospod«.

Potrebno je uresničevati Očetovo voljo: v srcu računati na Njegovo brezpogojno ljubezen, zaupati njegovi besedi in ne strahovom.

Zgolj poslušati Jezusovo besedo ne zadošča. Potrebno jo je uresničevati sredi strahu, sredi žalosti, sredi tesnobe, sredi krhkosti.

Šele tedaj našega zaupanja ni več mogoče zrušiti. Le pod temi pogoji je zgrajeno na skali in znotraj trdnjave.

Drugače smo zunaj. Ko prihrumijo sovražniki v obliki strahov, ki se nam podijo po glavi, smo brez zaščite.

Resnično zaupanje je uresničevanje Besede. Ko zaupamo zdravniku, ne le da z veseljem prisluhnemo njegovi diagnozi, ampak z veseljem sprejmemo tudi zdravila, ki jih predlaga. Brez tega bi bilo naše zaupanje utvara.

Podobno je v odnosu do našega Odrešenika in Gospoda.

Nestvarno zaupanje lahko razglaša, da je Jezus odrešenik in sama dobrota ter usmiljenje, ko pa bi moral njegovo besedo sredi preizkušenj, stisk in viharjev strahu uresničiti pa ostaja gluho.

Resnično zaupanje omogoča sprejeti besedo tako močno, da preobrazi naše življenje.

Marija je zaupala Gospodovi besedi in je sprejela, da se je ta beseda popolnoma uresničila v njenem življenju: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!«

Zgolj občudovanje Božjega načrta ne zadošča. Potrebno ga je sprejeti vase, mu dati svoje meso in kri, da postane konkretno za nas in za ves svet. Tega ne more nihče storiti namesto mene.

A svojega zaupanja ne moremo nasloniti nase, na svoje odločitve in na svoje dejavnosti, ampak na Gospodovo besedo. Gospodovo besedo sprejmimo kot moč, ki prihaja v nas in se hoče v nas ukoreniniti. Njegova besede niso nekaj kar je zunaj nas. On nas ne prepusti samim sebi pri uresničevanju besede. Prav v tem je velika razlika med Božjo in človeško besedo.

Človeška beseda nam lahko do neke mere pomaga, ne prodre pa v srce in v sebi nima moči, da bi naše srce preobrazila. Prepušča nas lastnim sposobnostim.

Kristusova beseda pa je življenjska moč. Na njej moramo graditi svoje bivanje. V njej je trdnost. Kdor posluša Jezusove besede in jih spolnjuje je pameten človek, ki zida svojo hišo na skalo. Skala ali temelj pa ni človekova volja, njegovo delo ali prizadevanje. Skala ali temelj je Gospodova beseda.

Sprejmimo Gospodovo besedo, kakor Marija, ki je iz nje zajemala svojo moč. Sprejmimo jo s celim bitjem, ne zgolj s fantazijo in razumom, ampak tudi s čustvi, z vso voljo in z vsemi svojimi sposobnostmi za spolnjevanje.

Med Gospodovo besedo in vsem kar je v nas živega in trdnega je globoka intimna povezanost.

Gospod nam vsak hip daje svojo besedo in svoj pogum ali zmago. Prav Gospodov pogum je tisto, kar se mora uresničiti v vsakem trenutku našega življenja. Veselimo se, ker vemo, da je Gospod zmagovalec nad smrtjo in našim strahom pred njo. On je odrešenik, ki nam ponuja sodelovanje pri svoji zmagi, a le če mu v popolnem zaupanju odpremo svoje življenje.