Apostol Pavel poudarja srce krščanske vere – Kristusovo vstajenje. Navaja priče, ki so ga videle vstalega, vključno s seboj, ki je bil nekoč preganjalec Cerkve. To nas spominja, da je vstajenje zgodovinska resnica, ki nas kliče k preobrazbi.

Nebesa oznanjajo Božjo slavo, njegovo besedo slišimo v tišini stvarstva. Kakor sonce razsvetljuje zemljo, tako Kristus – "luč sveta" (Jn 8,12) – razsvetljuje naša srca.

Jezus pravi: "Jaz sem Pot, Resnica in Življenje". Jezus je edini most med Bogom in človekom – v njem spoznamo Očeta in doživimo njegovo ljubezen. Kristusovo vstajenje (1 Kor 15) je temelj naše vere, ker nam odpira pot k večnemu življenju – kar Jezus v Jn 14 obljublja kot "Življenje". Kakor narava neprestano hvali Boga (Ps 19), tudi mi – ko sprejmemo Kristusa kot "Resnico" – postanemo njegove priče, ki oznanjamo njegovo slavo. Jezusova beseda "Kdor je videl mene, je videl Očeta" (Jn 14,9) kaže, da je Bog dostopen samo skozi Kristusa. Naša molitev v njegovem imenu (Jn 14,14) postane učinkovita, ker živimo v edinosti z njim. Kot so apostoli pričali o vstajenju (1 Kor 15), smo tudi mi smo poklicani živeti tako, da drugi v nas vidijo Kristusovo prisotnost. Vstajenje (1 Kor 15) in obljuba večnega življenja (Jn 14) sta vir upanja. Kakor psalmist občuduje Božje delo v naravi, mi častimo Boga, ki nas je rešil s Kristusom. Verjeti v Kristusa "Pot" pomeni hoditi za njim vsak dan; zaupati v "Resnico" pomeni zavrniti laž tega sveta; sprejeti "Življenje" pomeni ljubiti brez strahu pred smrtjo. Naj nas ta beseda spodbudi, da kakor Pavel neumorno oznanjamo vstalega Kristusa, hvalimo Boga v vsem, in kakor Jezus učimo, da je On edina pot do Očeta. Aleluja! Vera v Kristusa ni zgolj dogma, temveč oseben in zaupljiv odnos, ki nas popelje v globino Božje ljubezni.