Ko nam gre materialno dobro ne potrebujemo nikogar in ne računamo na nikogar. Morda pozabimo še na najbližje. Očitno je vedno potrebna preizkušnja in stiska, da se prebudimo in odkrijemo, da smo bitja ustvarjena po Božji ljubezni. Živi in srečni smo, ko smo za nekoga in iz nekoga. K temu nam pomagajo preizkušnje. Dokler srce ne sprejme in ne dojame velikonočne razsežnosti naše skrivnostne eksistence begamo in tavamo. Božji služabnik nam ozdravlja srce in pogled, da smo lahko podarjeni drug drugemu. Šele v Njegovem imenu začaran krog izgubi oblast nad nami.