Ko se Mojzes vrne z gore Sinaj, njegov obraz žari od Božje slave – znak njegove intimne skupnosti z Gospodom. Ljudje se ga bojijo, on pa jim razodeva Božjo voljo. Resnično srečanje z Bogom nas preoblikuje in naredi nosilce Njegove luči. Bog je svet in mogočen, a hkrati blizu svojim zvestim (kot Mojzesu in Aronu). Čaščanje Boga nas postavlja pred Njegovo veličastvo, a nas tudi spreminja.Jezus poudarja, da je Božje kraljestevo vredno vsega – tisti, ki ga najde, se z veseljem odpove vsemu, kar ima. Osrednjega pomena je odločna odločitev za Kristusa. Kakor je Mojzes vse stavil na Boga, tudi mi stavimo na Kristusa – On je pravi "zaklad". Bog nas kliče, da ga spoznamo kot največjo vrednoto, in nam daje svojo slavo (kot Mojzesu), če se vdano in z veseljem odzovemo. Cerkev (skupnost vernikov) je poklicana, da živi to preobrazbo in s svojim življenjem priča o Kristusu – dragocenem biseru.