Zaharijeva vizija prihodnosti, kjer bodo vsi ljudje spoznali Boga, je sporočilo upanja, da je Božja ljubezen univerzalna. Žal pa v evangeliju vidimo, da učenci to sporočilo še ne razumejo. Ko jim Samarijani ne dovolijo vstopa, so jezni in želijo maščevanje. Jezus jih graja, saj so njihova srca še vedno zaprta in polna sovraštva. Ta primer nam kaže na našo lastno zaprtost in jezo, ki se pojavita v naših odnosih. Jezus nam da moč za potrpežljivost in ljubezen, ne za maščevanje. Kliče nas, da presegamo delitve in gradimo mostove. Ko se odločimo slediti Kristusu, ki se z odločnim obrazom napoti proti križu, bomo nemara doživeli zavrnitev, kakor je On doživel v Samariji. Mlad par, ki odpre svoj dom za pogovor in molitev, lahko doživi, da sosedje zmajejo z rameni ali se ju celo izogibajo. Na sovražni odziv nam v moči Duha ni treba odgovoriti z ognjem obsodbe, temveč z usmiljenim molkom in vztrajno pripravljenostjo sprejeti. Naša zvestoba v majhnem – v prijazni besedi kljub hladnemu odzivu – je tisto, kar sčasoma postane živa priča, ki privablja ljudi k Bogu, ki prebiva v nas in med nami.