»Elizabeta je postala polna Svetega Duha« (Lk 1,41)

Nemogoče je postalo mogoče. Bog, ki je dar, končno sreča srce in telo, ki ga sprejme. Starozavezna Božja obljuba omogoča prepoznati nemogoče: Boga, kot tistega, ki nam pride naproti, da nas sreča, se nam podari in nas zajame v svojo ljubezen. Pokaže nam kdo smo zanj in kdo je On za nas. Marija nosi tistega, ki je bil dva tisoč let pričakovan in obljubljen. Obljuba je izpolnjena. Marija veruje. Če ne verujem, ne morem sprejeti Boga, ki je dar. Nobeno znamenje mi nič ne pomaga. Če ne poznamo stare zaveze, imamo Božji dar za nemogoč, si ga ne želimo, ga ne sprejmemo in ne ljubimo. Bog in mi smo sorodniki. V Kristusu smo iz istega mesa. To je delo Svetega Duha v nas, ki ga prepoznamo po sadovih (Gal 5,22).