Iz svetega evangelija po Luku (Lk 14,25-33)
Tisti čas so z Jezusom potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne zavrača svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.
Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga bo dokončal? Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli posmehovati in bi govorili: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.‹
Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? Če se ne more, pošlje poslanstvo, ko je oni še daleč, in sprašuje, kakšni so pogoji za mir.
Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«

Osebnost svetega Ignacija je tako kompleksna in bogata, da je ni mogoče tako na kratko predstaviti. Izpostavil bom njegovo hrepenenje, da bi iskal in našel Boga v vseh stvareh in njegovo nenehno iskanje Božje volje v luči Jezusa Kristusa.
Ignacij je v Manrezi prejel milost, da je videl Bog v vsem: zrl ga je v stvarstvu, v zgodovini. Srečeval ga ni le v verskih obredih, ampak v vseh običajnih in vsakdanjih okoliščinah. Pravijo, da je bil včasih pri opazovanju cvetja do solz ganjen, ker je v njej videl lepoto Boga. Svoje tovariše in sodobnike je opogumljal in spodbujal naj v vsem prepoznavajo Božjo slavo, naj iščejo in najdevajo Boga v vseh stvareh ter ga prav tako v vseh stvareh ljubijo. Najti Boga v vsem je zelo pomembna skrivnost duhovnega življenja. Bog ni neko samotarsko bitje tam daleč v oddaljenih nebesih. Bog je navzoč v vsem, pa ne le to, v vsem tudi deluje in s svojo ljubeznijo vse nenehno vzdržuje. Ignacij je Boga nenehno in ustvarjalno iskal. Ni bil sanjač. Nenehno je iskal Njegovo voljo. Premišljeval je, študiral, preverjal in potrpežljivo iskal prave rešitve na konkretne potrebe v danih okoliščinah. S svojim delovanjem je sodeloval z Božjim delovanjem. Božjo voljo je iskal v molitvi s pomočjo tolažb in potrtosti. Za pomembne stvari je molil več tednov, daroval maše in se postil. Njegovo iskanje je bilo zelo konkretno, kakor njegovo življenje z Bogom. Vse to se je učil od Kristusa, našega Gospoda, ki ga je vzljubil s pomočjo duhovnih vaj. Po njem nam Bog sporoča svojo voljo in tudi njeno konkretno uresničevanje. Hrepenel je, da bi Kristusa notranje spoznal in vzljubil ter mu služil in ga ljubil v vsem. Ignacijeva sreča je bila služiti Očetu, Sinu in Svetemu Duhu pri njihovi ljubezni do vseh in vsega. Boga je našel v tem, da je bil Kristusov tovariš, prijatelj in sodelavec v ljubezni do ljudi.
Comments