Ko se vrnemo iz svojih vsakdanjih bojev, morda ponosni na opravljeno delo ali pa potrti zaradi neuspehov, nas Božja beseda spominja, da je vir pravega veselja drugje. Zaman se boriš, če v svojem srcu nisi našel miru z Bogom, kakor je Baruh opozoril ljudstvo, da je njihova nesreča posledica oddaljevanja od Izvora življenja. Predstavljajmo si starša, ki se po napornem delovnem dnevu, polnem konfliktov, vrne domov in namesto da bi našel počitek, nadaljuje prepire z družinskimi člani; njegova moč je izčrpana, ker je zanemarjal notranjo povezanost z Gospodom. Toda kakor je Jeruzalem obetal otrokom obnovo, je tudi nam dano upanje: če se vrnemo k Njemu z vsem srcem, nas bo On slišal kakor ubogega v psalmu in nam razsvetlil srce – ne zaradi zunanjih uspehov, temveč zaradi gotovosti, da smo njegovi ljubljeni otroci, katerih imena so zapisana v nebesih.