V ljubezni in veri nas Bog kliče k ponižni zaupnosti in bratski edinosti. Kakor piše apostol Pavel: »Tako smo mnogi eno telo v Kristusu, posamezni pa smo drug drugemu udje.« Naj naše srce ne hrepeni po velikem, ne po stvareh, ki presegajo naše moči. Resnična modrost je v tem, da se veselimo Gospodove besede in o njej premišljujemo podnevi in ponoči. In ko nas Gospod povabi na gostijo, kakor v Lukanovem evangeliju, ne odgovorimo z izgovori, temveč z vdanim »da«. On nam daje srečo v upanju, potrpežljivost v stiski in vztrajnost v molitvi. Lahko živimo iz Njegove milosti = samopodaritve slehernemu izmed nas.