Ker vse prejemamo, je naše največje dostojanstvo in sreča v dajanju ali podarjanju. Prvi dar, ki ga lahko podarimo smo mi sami. Prejeli smo enkratno in osebno sposobnost ljubezni in soustvarjanja življenja z Bogom. Ko z brati in sestrami delimo svoj osebni dar ljubezni, dajemo Bogu, kar je Božjega. Ko plačamo davek, dajemo cesarju kar je cesarjevega. Seveda je današnji cesar zelo požrešen v primerjavi s prejšnjimi časi in vse, kar smo mu prisiljeni dati, ni njegovo.