Bog nas vabi, da ga poveličujemo s pravičnim življenjem in iskrenim srcem, kajti On ne išče praznih obredov, temveč ljubezen in poslušnost, ki izvirajo iz globine našega bitja. Naše daritve so Bogu prijetne le, če so povezane s pravičnostjo in usmiljenjem, saj On vidi naše namene in želi, da živimo v resnici in ljubezni. Bog ne potrebuje materialnih darov, temveč hvaležno srce in poslušnega duha, ki priznava Njegovo veličastvo in se zanaša na Njegovo milost. Jezus poudarja, da tisti, ki zapustijo vse zaradi Njega in evangelija, prejmejo stokrat več že na tem svetu in večno življenje v prihodnosti, kar nas spominja, da je resnično bogastvo v popolni predanosti Bogu. V postnem času, zlasti v jubilejnem letu, nas ti odlomki vabijo k notranjemu spreobrnjenju, kjer odkrivamo, da smo romarji upanja, ki iščemo Boga v ponižnosti in kesanju. Postni čas nas opominja, da je naša pot usmerjena k večnemu domu, kjer nas čaka Božja ljubezen in milost, če le ostajamo zvesti in zaupamo Njegovi previdnosti. Naše pravo bogoslužje je v notranji molitvi in čistoči srca, kjer se srečamo z Bogom v resnici in ljubezni, brez česar so vse zunanje oblike prazne.