»Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi« (Lk 4,1)

Jezus zmaga nad satanom, ki nam krade našo resnično identiteto in nam laže o Bogu, da bi sam zasedel njegovo mesto, nas pa prepričal, da sami uničimo svoje življenje. Zaradi Jezusa in njegovega duhovnega boja in zmage, naše skušnjave niso več kraj pogube, ampak obljuba in priložnost za odrešenje. Jezus prekine in odpravi hudičevo oblast nad vsakim izmed nas. Če ga poslušam, lahko danes in tukaj živim zmago nad zlom. Nisem več ujet v puščavi, kjer je vse sovražnik. Moja hrepenenja po preteklosti in nezaupanja v prihodnost iz mojega življenja delajo puščavo. Skozi to puščavo lahko grem le v moči Božje besede in se hranim z Jezusovo zvestobo in zmago nad satanom. Puščava je podoba tvojega in mojega krščanskega življenja, podoba vseh nevarnosti in strahov. A skozi vse to nas vodi Jezusov Duh, da postajamo Božji sinovi in hčere. To v resnici smo. Iz njegove vere in ljubezni lahko zajemamo in hodimo za njim. Z njim smo solidarni v boju in v zmagi. V boju s strahovi prihodnosti in obžalovanji preteklosti. Postna pot je možnost, da iz posameznikov postajamo osebe. Da iz preplašenih lažnih jazov rastemo v tiste, ki živijo v Bog in iz Njega zajemajo svoj sedanji trenutek, zaupajo svojo preteklost in zajemajo iz Njegove prihodnosti v katero smo povabljeni pri vsaki sveti maši. Pri maši zajamemo iz binkošti in vnebohoda, iz moči cilja, ki je Njegova Očetovska ljubezen. V moči te hrane lahko živimo svojo sedanjost kot priložnost za več življenja za vse, več veselje za vse, več ustvarjalnosti in človeške topline za vse.