6.5.2021 - Ostanite v moji ljubezni

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,9-11)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Ako boste spolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz spolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni. To sem vam rekel, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni.


Besede »Kakor je Oče ljubil mene, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni«, izražajo bistvo Jezusovega srca ali osebnosti. Ne domišlja si, da je On vir ljubezni. Dobro ve, da ljubezen izvira iz Očetovega srca. Jezus je popoln človeški izraz Očetove ljubezni. Če hočemo spoznati Očetovo ljubezen, moramo zreti v Jezusovo srce – osebnost. On je iz sebe naredil dar nam. Povabljeni smo ostajati v njegovi ljubezni in upoštevati njegovo povabilo.

Kako lahko ostajamo v njegovi ljubezni? Jezus nam odgovarja: »Če boste spolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni.« Vsi nosimo v srcu brezmejno hrepenenje po ljubezni. Če ga hočemo uresničiti, smo povabljeni k nenehnemu iskanju in sprejemanju Božje volje, vedno, v majhnih in velikih stvareh.

»Vzemite moj jarem nase«, je rekel Jezus. Gre za jarem, ki je lahek in prijeten, ker so to njegove zapovedi. V tem je velika razlika od zapovedi stare zaveze.

Prvo berilo pokaže, da so bili kristjani svobodni od velikega števila predpisov in pravil judovske postave. Pomembna jim je bila osebna povezanost s Kristusom po veri in izpolnjevanje njegove volje sredi življenja. Njegove volje niso iskali v pravilih, ampak sredi življenja v moči njegove besede. V stari zavezi je bilo spoštovanje zapovedi del vzgoje in družbene varnosti in zaščite. Bog je svoje ljudstvo ločil od drugih tako, da jim je dal določena navodila, ki naj bi jih upoštevali, še posebej glede hrane. Pravovernim Judom ta pravila še danes onemogočajo sproščeno komunikacijo z drugimi in jih ločujejo od ostalih ljudi.

Jezusove zapovedi pa niso takšne, ampak pospešujejo občestvo in komunikacijo. Jezus ima eno samo zapoved: "Ljubite drug drugega". Vse ostalo je zgolj razlaga te zapovedi. Ljubimo drug drugega in njegovo voljo lahko iščemo sredi življenja zato, ker je njegova volja izraz Jezusove ljubezni do nas in vseh ostalih, v vsakršnih okoliščinah. Karkoli delamo, imejmo pred očmi na svojo povezanost z Njim, ki nas ljubi in vabi, da v danih okoliščinah odkrijemo kako lahko iz tega zajemamo in delimo z drugimi. V tem je njegova volja. Božja volja je živa, ki nas žene v sodelovanje z Božjo ljubeznijo do sebe, bližnjih in stvarstva. Ne dovoli nam ostati navezani na preteklost.

»Če boste spolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz spolnil Očetove zapovedi in ostajam v njegovi ljubezni.« Jezus je v vsakršnih okoliščinah iskal Božjo voljo, še posebej pa v svojem trpljenju in drami. Vedel je, da je za vsem tem Očetova vesoljna volja, ki hoče v svojo ljubezen zajeti vse ljudi. O svojih zapovedih nam ne govori zato, da bi nas obtežil s pravili in nam naložil breme, ki ga moramo nositi sami, ampak zato, da bi nam dal svoje veselje: »To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni.« Če iščemo Gospodovo ljubezen, najdemo veselje. Mnogi iščejo veselje, pa ga ne najdejo zato, ker ne smemo iskati veselja, ampak ljubezen. Ljubezen je edina Očetova volja v vseh stvareh in vsakršnih okoliščinah. Tedaj najdemo veselje in mir, ker prejmemo veselje povezanosti z Bogom po njegovem Sinu Jezusu Kristusu.

44 views0 comments

Recent Posts

See All