Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 32,23-32)
Tiste dni je Jakob zgodaj vstal, vzel svoji dve ženi, dve dekli in enajst sinov ter prebredel reko Jabok. Vzel jih je in jih spravil čez reko; spravil je čez tudi vse, kar je imel. In Jakob je zaostal sam. Tedaj se je z njim bojeval mož, dokler ni zasvitala jutranja zarja. Ko je videl, da ga ne more premagati, ga je udaril na kolkov sklep, tako da se je Jakobu ta sklep izvinil, ko se je bojeval z njim.
Nato je rekel: »Spusti me; kajti jutranja zarja že vzhaja!« Pa je Jakob odgovoril: »Ne spustim te, ako me ne blagosloviš.« Potem ga je mož vprašal: »Kako se imenuješ?« In je odgovoril: »Jakob.« Nato je rekel: »Ne imenuj se več Jakob, ampak Izrael; kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal.« Tedaj je Jakob rekel: »Povej, prosim, svoje ime!« Odgovoril je: »Čemu vprašaš po mojem imenu?« Potem ga je tam blagoslovil. Jakob pa je imenoval ta kraj Fanuel: »Saj sem videl Boga od obličja do obličja in je bilo vendar oteto moje življenje.« Sonce je vzhajalo, ko je šel preko Fanuela dalje, a šepal je zaradi svojega kolka.

Danes beremo o Jakobovem boju z Bogom. Začne se ponoči in se dogaja v temi. Mož je tudi v temi spoznanja. Ne ve s kom se bori. Jakob je na poti, ki jo je sam izbral. Ne tej poti ga Bog povabi v dolg notranji boj s seboj. Jakob doživlja, da njegov nasprotnik nima hudobnih namenov. Zaznava, da mu je Bog blizu in hoče, da ga blagoslovi. Z blagoslovom prejme tudi novo ime. Njegova poklicanost je potrjena. Postal je novi, božji človek. Podobno je v duhovnem življenju slehernega izmed nas. Začetne gotovosti gredo skozi preizkušnje in boje. Za zvestobo svojim odločitvam se moramo boriti s skušnjavami in ne spreminjati smeri. Zunanje težave Bog dopušča, da lahko rastemo v luči in milosti. Naš vzor je Jezus in njegova pot. Bogu Očetu zaupamo z njegovim zaupanjem.
Comments