6.8.2021 – Preobrazba

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 9,2-10)

Tisti čas je vzel Jezus Petra, Jakoba in Janeza in jih peljal posebej na visoko goro; tam se je pred njimi spremenil: njegova oblačila so se zasvetila silno bela, tako ne zna beliti noben belivec na zemlji. Prikazala sta se jim Elija in Mojzes in sta govorila z Jezusom. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker so bili zelo zbegani.

Naredil se je oblak, ki jih je obdal, in prišel je glas iz oblaka: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Takoj so se ozrli, pa niso pri sebi videli nikogar razen Jezusa samega. Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal, naj nikomur ne pravijo, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To naročilo so zase ohranili ter so se vpraševali med seboj, kaj bi to bilo: vstati od mrtvih.


Neuspeh, trpljenje in smrt dobijo nov pomen v Jezusovi smrti in vstajenju. Spremenjeni so v novo resničnost, ki ozdravlja in osvobaja. V moči ljubezni Božje je vsaka stvar milost in dogodek, ki se dogaja v naše dobro. Tudi neuspeh, trpljenje in smrt tako postanejo kraj razodevanja božje ljubezni. To naš svet hkrati razsvetljuje in preobraža. Modrost križa nas uči, da je najboljši način za razsvetljenje in ozdravljenje naših src v sprejemanju neuspeha, trpljenja in smrti v imenu resnice, ljubezni in absolutne dobrote Boga. To so učinkovita sredstva, ki jih Božja modrost uporablja, da nam priobči resnico, ljubezen in dobroto, ki odrešujejo svet in mu dajejo moč, da presežemo vsako zlo, ki je za našega duha smrtonosno. Jezus sprejme neuspeh v imenu svojega Očeta in Oče sprejme neuspeh Sina. Kajti ni pomemben uspeh, ampak to kar Sin je. Naše preobražanje - spremenjenje gre preko medsebojnega sprejemanja Očeta in Sina, ki se uresniči v neuspehu in smrti. Preko skrivnosti križa se preko trpljenja, neuspeha in smrti nedolžnega sprosti moč vstajenja. Glavna moč krščanstva izvira prav iz modrosti križa v odnosu do trpljenja, neuspeha in smrti. Modrost križa je realistična priprava na neizogibno izkušnjo osebnega in družbenega neuspeha: “Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena” (Mt 10,22). Nobena moč ali sila nam ne more zagotoviti, da bomo vedno doživeli pravi odziv. To ni uspelo Jezusu, niti njegovim najbolj pristnim učencem. Niso imeli večjega uspeha. Jezus jim je zagotavljal neuspeh (Mt 24,9; Mk 13, 13; Lk 6, 22.27; 21,17). Sovražili jih bodo tako, kot so Jezusa (Jn 7,7; 15,18). Usoda resničnega učenca je nesprejemanje in splošna ne toleranca. Le kdor je sposoben tolerirati takšen neuspeh bo rešen: “Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen” “Takrat vas bodo izročali v stisko in vas morili. Vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena” (Mt 10,22; 24,9). To je Petrov mysterium tremendum et fascinans, njegovo najpomembnejše duhovno izkustvo. Kako pa je Bog mene pritegnil (ali me še priteguje) s svojo bližino? Kdaj mi je postala njegova usoda tako pomembna, da sem si želel biti z Njim, iti z Njim, iti za Njim? Kol 1,24ss; Fil 3,14.

79 views0 comments

Recent Posts

See All