Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,1-12)

Ko je Jezus videl množice, je šel na goro in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Začel jih je učiti: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli, Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo Božji otroci. Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili: veselite in radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih. Tako so namreč preganjali preroke, ki so bili pred vami.

Danes obe berili govorita o tolažbi po potrtosti. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Sv. Pavel v pismu Korinčanom govori o sebi: pravkar je preživel velik obup, a je v njem prejel Božjo tolažbo in ga sedaj blagoslavlja. Tudi psalm ima enako sporočilo. Sporočilo veselja in globoke tolažbe, ki jo podarja Bog.

Ne pozabimo, da smo lahko potolaženi lahko le takrat, kadar smo sprejeli stisko in potrtost: Bog ne more potolažiti tistih, ki niso potrti. V tem je smisel blagrov. Iz negativnega Bog dela nekaj pozitivnega. Kakor se v nas množijo muke, tako se v nas množi tudi Božja tolažba. V potrtosti se je potrebno boriti skupaj z Bogom, da sprejmemo njegovo zmago, Božjo tolažbo. Brez boja ni zmage. Naučimo se gledati na potrtost kot na priložnost, da prejmemo Božje veselje.

Zagotovo je potrtost težka. Popade nas skušnjava, da ne bi več iskali Boga, da bi ne zaupali. V resnici pa nas prav v potrtosti Bog želi potolažiti. Potolaži nas lahko le, če se borimo skupaj z njim, da ostajamo trdni v veri in upanju vanj.

Borimo se v molitvi. V potrtosti je molitev težka, ker nimamo več veselja, da bi molili. Prav zaradi tega je molitev resnična in intenzivna, ker molimo v bližini Kristusovega križa. Tedaj naše trpljenje postane Kristusovo trpljenje v nas, preludij zmage in tolažbe v kateri lahko prepevamo: »Okusite in spoznajte, kako dober je Gospod!«

Pri Pavlu je izkustvo stiske in tolažbe apostolska. V stiski in v tolažbi je za blagor svojih učencev. Svoj boj in zmago živi za širjenje in utrjevanje vere, ne zase. Tolažba se pokaže v prenašanju stisk. To pot hodimo tudi mi. Prosiva Gospoda za luč, da bi dojela preizkušnje in stiske kot pomoč za rast v trdni veri, trdi pod Kristusovim križem, dokler v tolažbi ni dana Božja zmaga.