»Jezus pa jim je rekel: 'Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!'« (Mt 14,16)

V življenju neštetokrat računamo na to, kar smo imeli in kar smo zapustili ali morali zapustiti. Hočemo se vračati v stare gotovosti, pa čeprav so bile lažne in so nas razočarale. Jezus pa pravi, da v tem ni rešitve. Rešitev je zastonj in je na dosegu roke. Danes in tukaj. Ne potrebujemo zunanje gotovosti in v znoju pridelanega kruha, da bi se nasitili. Zagotovo se nam zdi malo, to kar smo in kar imamo na razpolago. V resnici pa smo nasičeni le, če sebe sprejmemo in živimo kot Božji dar. Kajti Jezus nas je to prišel naučit in nam pokazat kako se živi kot Očetov ljubljeni sin/hči. Sestradani smo takrat, ko hočemo sebe in to kar imamo zadržati zase. Umiramo od lakote. Iz naše mrtvaške gostije s svojimi mrtvimi maliki, Jezus dela gostijo bratov in sester, ki se hrani z Sinovo besedo in postaja evharistija: hvaležno podarjanje prejetega daru.