Praznik Marijinega rojstva me vsako leto spomni, da Bog svoje največje načrte pogosto začne zelo tiho. Rojstvo deklice v majhnem izraelskem kraju ni pritegnilo pozornosti sveta. Nihče ni slutil, da se v tem otroku odpira novo poglavje zgodovine odrešenja. Bog ne potrebuje velikih odrov. Rad začenja tam, kjer človek vidi le običajen dan.

Evangelij našteva dolg rodovnik. Na prvi pogled se zdi, da gre le za seznam imen. Toda za vsakim imenom je zgodba, polna svetlobe in senc, zvestobe in nezvestobe, uspehov in padcev. Bog nobenega od teh življenj ni izbrisal. Iz vseh teh niti je spletel pot, po kateri je prišel Kristus. To mi vliva veliko upanja. Tudi moje življenje ni sestavljeno samo iz lepih poglavij. Sveti Duh zna povezati celo tisto, kar se mi zdi izgubljeno, in iz njega ustvariti prostor za novo življenje.

Marija je človek, ki se je temu delovanju popolnoma odprla. Sveti Duh v njej ni našel popolnega načrta, ampak odprto srce. Prav zato je Beseda lahko postala meso. Kadar tudi jaz naredim prostor Bogu, začne Kristus dobivati podobo v mojem vsakdanu: v besedah, ki jih izgovorim, v odločitvah, ki jih sprejemam, in v ljudeh, ki jih srečujem.

Pred kratkim sem prebral zgodbo mladega zakonskega para, ki je po več letih čakanja izvedel, da ne bo mogel imeti otrok. Dolgo sta živela z občutkom praznine. Nekega dne sta začela ob koncih tedna spremljati otroke iz rejniških družin na izlete. Kasneje sta postala rejnika dvema bratcema. Žena je zapisala: »Dolgo sem prosila Boga, naj izpolni moj načrt. Šele kasneje sem odkrila, da je pripravljal veliko lepšega.« Ko sem bral njeno pričevanje, sem pomislil na Marijo. Tudi ona ni poznala vse poti, pa vendar je zaupala Bogu, ki vidi dlje.

Evharistija je kraj, kjer se ta skrivnost nadaljuje. Marija je svetu podarila Kristusovo telo, na oltarju pa Sveti Duh kruh in vino spreminja v isto Kristusovo telo in kri. Ko pristopim k svetemu obhajilu, ne prejemam le tolažbe za ta trenutek. Kristus želi vstopiti v moje življenje, da bi tudi moje srce postalo prostor njegove navzočnosti. Cilj evharistije je, da Kristusa nosim v svet tako, kot ga je nosila Marija – tiho, zvesto in z zaupanjem.

Psalm danes poje: »Vsi moji izviri so v tebi.« V teh besedah najdem veliko tolažbo. Resnični izvir mojega življenja ni v mojih uspehih, sposobnostih ali načrtih. Moj izvir je Bog. Kadar se odprem Svetemu Duhu, odkrijem, da lahko tudi iz najbolj običajnih dni zraste nekaj, kar presega vse moje predstave. Tako kakor se je nekoč v Betlehemu in Nazaretu začela zgodovina odrešenja, se lahko tudi danes v preprostem, zvestem srcu začne nekaj, kar bo prinašalo življenje mnogim.