Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,16-23)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Bodite torej previdni kakor kače in preprosti kakor golobje. Varujte se pa ljudi; zakaj izročali vas bodo sodiščem in vas bičali v svojih shodnicah; pred poglavarje in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar vas pa izročijo, ne skrbite, kako ali kaj bi govorili; zakaj dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak Duh vašega Očeta je, ki bo v vas govoril.

Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina, in otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt: in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Kajti resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, preden pride Sin človekov.

To kar Jezus prosi svoje učence zagotovo ni lahko. Človeško gledano je nemogoče. Takšno držo je mogoče imeti le v ljubezni, ki temelji na veri. Ali nismo njegovi? On je rekel, da nas nihče ne bo mogel iztrgati iz njegove roke. Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? Skrbi so naravna drža, ki nas spravlja v tesnobo. Če se ji prepustimo, nas zapre v sebičnost, ki pa je nekoristna in jalova. Krščanska modrost je, da se vnaprej ne prepuščamo zaskrbljenostim glede vsega kar nas je strah. Morda se nikdar ne uresničijo. Če pa se zgodi, nam bo tedaj Bog dajal svojo moč, ki je vse zlo že premagala. Resnično zaupam, če se odločno uprem zaskrbljenostim, ki me po mislih hočejo zapreti v strah in mi ukrasti sedanjost ljubezni. Gospod, naj ti bom danes zvest, tako, da se ne prepuščam strahovom pred prihodnostjo niti krivdam preteklosti. Prepuščam se tvoji ljubezni, ki mi daje neskončno večjo moč, kot si sploh lahko predstavljam.